O knjižnici

Zaposleni

Zgodovina knjižnice

Knjižnična zbirka

Izposojna knjižnica

Priročna knjižnica

Zaposleni

Marjana Benčina, vodja knjižnice

prof. nem. in angl., v. bibl.

Tel.: 01 241 1350

Kristina Pegan Vičič

prof. angl. in dipl. bibl., v. bibl.

Tel. 01 241 1352

Neja Čop

prof. nem. in angl., bibl.

Tel. 01 241 1350

mag. Maja Lipužič 

prof. angl. in univ. dipl. bibl., bibl.

Tel. 01 241 1350

 

Osebje knjižnice skozi zgodovino

Pri urejanju knjižnice in izposoji so do petdesetih let 20. stol. pomagali oddelčni asistenti in študenti, leta 1961 pa je bila končno kot prva samostojna bibliotekarka nastavljena Katarina Bogataj-Gradišnik. Z velikim navdušenjem, vztrajnostjo, strokovnostjo in pripravljenostjo na spremembe je uspešno nadgrajevala dobro zastavljen knjižnični fond, predvsem pa na novo vzpostavila dejavnosti knjižnice v skladu s sodobnimi zahtevami in standardi bibliotekarske stroke. Zaradi hitre rasti fonda in števila študentov je bila ena bibliotekarska moč kmalu premalo. Leta 1970 so po večletnem prizadevanju oddelka v knjižnici zaposlili Angeliko Hribar, l. 1975 pa še Madito Šetinc (zdaj Madita Šetinc Salzmann). Slednja je l. 1987 odšla na delovno mesto lektorice za nemški jezik, nadomestila jo je Manca Šinko (zdaj Manca Šinko Kastelic). Knjižnica se je vse bolj širila, vztrajno je raslo število obiskovalcev in izposojenega gradiva. V oktobru 1988 je bila kot četrta bibliotekarka sprejeta Marjana Benčina. Ko se je 30. 6. 1989 upokojila dolgoletna vodja knjižnice Katarina Bogataj-Gradišnik, so do novembra 1990 v knjižnici delale tri bibliotekarke, od prihoda Kristine Pegan (zdaj Kristina Pegan Vičič) do danes pa so zaposlene štiri. Od 1989 do 2005 je knjižnico vodila Angelika Hribar. Zasnovala in uredila je priročno knjižnico, popisala vso periodiko v knjižnici in uredila celoten fond po UDK sistemu. Od 2005 dalje je vodja knjižnice Marjana Benčina, njeno delo je bilo že od l. 1993 osredotočeno predvsem na vzajemno katalogizacijo in inventarizacijo gradiva ter posodobitev storitev (avtomatizacija izposoje). V zadnjih dvajsetih letih se je kadrovska zasedba še kar nekajkrat menjala, v knjižnici so bile redno zaposlene bibliotekarke tudi Irena Sbil-Novak (1996-1999), Nataša Uršič (1995-1996) in Milena Vukić (1999-2002), za določen čas pa so nadomeščali delavke med porodniškim dopustom Alenka Goljar, Irena Sbil Novak, mag. Andrej Guček, Milena Vukić, Martina Frelih, Danijela Udovič in Tina Musec. Čeprav so vse bibliotekarke usposobljene za široko paleto bibliotekarskih opravil, so se v zadnjih letih bolj specializirale za nekatera: Marjana Benčina organizira in koordinira delo v knjižnici, je glavna katalogizatorka ter ureja bibliografije raziskovalcev; Kristina Pegan Vičič ureja bibliografije raziskovalcev,  skrbi za zbirko periodičnih publikacij in  izvaja izobraževanje uporabnikov; Neja Čop (zaposlena v knjižnici od l. 2001) je nosilka nabave knjižničnega gradiva in katalogizatorka; Maja Lipužič (zaposlena od l. 2005) ureja zalogo periodičnih publikacij, sodeluje pri nabavi ter katalogizira. Seveda pa vse sodelujejo pri izposoji in ostalih strokovnih opravilih.

Vse bibliotekarke imajo dokončano visokošolsko izobrazbo, opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke ter licenco za vnos v vzajemni katalog COBIB, dve sta profesorici nemščine in angleščine, dve pa profesorici angleščine in univ. dipl. bibliotekarki.

Knjižnična zbirka

KNJIŽNIČNA ZBIRKA obsega preko 83.600 enot gradiva (konec l. 2014), ok. 75% gradiva je vnesenega v vzajemni katalog COBIB, ostalo je obdelano klasično (listkovni katalogi).

Najbolj zastopana strokovna področja: angleščina, nemščina, književnosti v angleščini in nemščini, prevodoslovje, splošno in primerjalno jezikoslovje, besediloslovje, literarna zgodovina in teorija, metodika in didaktika pouka angleščine in nemščine. Pohvalimo se lahko z najbogatejšo zbirko švedske, nizozemske, islandske, danske in norveške literature v Sloveniji.

POSTAVITEV GRADIVA: gradivo je postavljeno po načelu prostega pristopa (UDK), vendar je prost pristop do gradiva večinoma omejen zaradi previsokih polic. Plezanje po lestvah je na lastno odgovornost.

SEZNAMI POSTAVITVENIH SKUPIN

IZPOSOJNA KNJIŽNICA (s. 320 in 319)

PRIROČNA KNJIŽNICA (s. 322)

Zgodovina knjižnice

Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani skriva v sebi pestro 95-letno zgodovino. Ustanovljena je bila leta 1920 pri tedanjem Seminarju za germansko filologijo. Ves čas je bila in je pomembna opora študijskemu procesu in znanstveno-raziskovalnemu delu najprej enega oddelka (germanistika), nato dveh in slednjič celo treh. Leta 1998 se je knjižnica ob delitvi oddelka preimenovala v Knjižnico oddelkov za anglistiko in germanistiko, 2006 pa je s priključitvijo knjižnice Oddelka za prevajalstvo postala Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo.

Od burnih začetkov do danes se je kljub neprimernim in premajhnim prostorom in vedno bolj ali manj neugodnim finančnim razmeram razvila v bogato založeno, sodobno in uporabniku prijazno knjižnico s pridihom tradicije, saj še vedno ohranja pomen knjige kot pomembnega vira znanja in navdiha. Zasluge za to gredo vsem, ki so delali v knjižnici in za knjižnico: neutrudnim bibliotekarkam, ki so vedno optimistično kljubovale slabim delovnim pogojem, članom naših  oddelkov za pobude in predloge pri nabavi in posredovanja pri knjižnih darovih, asistentom in študentom-demonstratorjem za pomoč pri delu. Velika zahvala in priznanje gre oddelčnim predstojnikom, ki so vedno podpirali razvoj knjižnice, pomagali reševati njene probleme in aktivno sodelovali pri nadgrajevanju knjižničnega fonda: dr. Jakob Kelemina (predstojnik od 1920-1957), dr. Janez Stanonik (1960-1984), dr. Mirko Jurak (1984-1988), dr. Meta Grosman (1988-1992, 1996-1998), dr. Anton Janko (1992-1996). Po razdružitvi l. 1998 so bili predstojniki Oddelka za anglistiko z amerikanistiko dr. Meta Grosman (1998-2000), dr. Smiljana Komar (2000-2006), dr. Rastislav Šuštaršič (2006-2010 in dr. Mojca Krevel (0d 2010 dalje), na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko pa dr. Anton Janko (1998-2000), dr. Stojan Bračič (2000-2002), dr. Mira Miladinović Zalaznik (2002-2004), dr. Neva Šlibar (od 2004-2010), dr. Marija Javor-Briški (2010-2014) ter dr. Špela Virant (2014-). Ob priključitvi prevajalskega fonda 2006 smo začeli uspešno sodelovati tudi z Oddelkom za prevajalstvo (predstojniki dr. Nike Kocijančič Pokorn (do 2008 in od 2010-2014), dr. Vojko Gorjanc (2008-2010), dr. David Limon (2014-)).

Prostori

Knjižnica je bila sprva postavljena v stavbi NUK. Med vojno leta 1944 je bila v požaru uničena dragocena in v veliki meri nenadomestljiva knjižnična zbirka, od katere je ostalo le nekaj bolj ali manj poškodovanih izvodov, ki imajo zdaj posebno zgodovinsko vrednost. Po vojni je bilo treba knjižnico na novo postaviti. Preselila se je v poslopje Univerze na Kongresnem trgu.

Leta 1961 je knjižnica našla dom v novem poslopju FF na Aškerčevi 2, kjer je še danes. Najprej je dobila sob(ic)o 319 v 3. nadstropju. V letih 1962-1963 so preselili periodiko v kletni prostor 002, ki pa je bil zaradi vlage neprimeren. 1966 so knjižnici dodelili sobo 322, ki naj bi bila osnova za delitev knjižnice na germanistični in anglistični del. Namesto tega je bila leta 1972 sobi 322 urejena priročna knjižnica in čitalnica z zbirko periodičnih publikacij in priročniškega gradiva. Prostorska stiska je naraščala in vse več gradiva je romalo v omare v predavalnicah 306 in 320 ter na hodniku; večine teh omar danes ni več zaradi gradbenih predelav v stavbi. L. 1993 je bila v izposojno knjižnico preurejena še velika predavalnica 320, kar je bila ogromna pridobitev.  L. 2006 so bibliotekarke prvič dobile delovni kabinet, izposojevalni in čitalniški del knjižnice pa sta bila prostorsko združena v enotno knjižnico. Uporabnikom je zdaj na voljo 34 čitalniških mest in 6 računalnikov, imajo tudi prost dostop do revij, slovarjev in priročniškega gradiva. Neomejen prost pristop do ostalega gradiva žal zaradi varnosti ni možen, saj police večinoma segajo do stropa.

Ves čas obstoja je bila prostorska stiska poleg kadrovske podhranjenosti najbolj pereč problem pri delovanju knjižnice. Knjižnični prostori so vedno prenapolnjeni, zato smo zajeten del gradiva (starejše letnike revij in manj iskane knjige) l. 2007 preselili v dislocirano skladišče Osrednje humanistične knjižnice na Karlovško cesto.

Izposojna knjižnica

V sobah 319 in 320 se nahaja gradivo, ki si ga je moč izposoditi na dom. Postavljeno je po načelu prostega pristopa (UDK), vendar je prost dostop do gradiva omejen zaradi previsokih polic. Plezanje po lestvah je na lastno odgovornost. Uporabnikom je na voljo 20 čitalniških mest in 7 računalnikov.

Priročna knjižnica

V sobi 322 je v prostem pristopu po strokovnih področjih postavljeno gradivo, ki se NE izposoja na dom: revije, leksikoni, enciklopedije, slovarji, bibliografije, priročniki. V ČITALNICI je na voljo 12 čitalniških mest in računalnik za iskanje po elektronskih informacijskih virih. Diplomska, specialistična in magistrska dela ter doktorske disertacije, dragoceno in arhivsko gradivo lahko bralci uporabljajo samo v oddelčni čitalnici. Fotokopiranje tega gradiva ni dovoljeno. Pred uporabo čitalnice morajo obiskovalci obvezno odložiti osebno prtljago v garderobne omarice na hodniku ob vhodu v knjižnico. Ključe od omaric dobite pri izposojevalnem pultu.

Knjižnična zbirka

Knjižnični fond pokriva predvsem naslednja vsebinska področja: jezikoslovje (germanski jeziki, splošno jezikoslovje), književnost (primarna in sekundarna literatura književnosti v germanskih jezikih, literarna teorija in veda), metodika in didaktika germanskih jezikov ter prevodoslovje. Imamo najbogatejšo zbirko švedske, nizozemske, islandske, danske in norveške literature v Sloveniji.

Ker vse do l. 1961 v knjižnici ni bil zaposlen noben poklicni bibliotekar, je levji delež urejanja knjižnice in sistematičnega pridobivanja gradiva prevzel dr. Janez Stanonik, ki je bil l. 1949 imenovan za asistenta na Oddelku za germanistiko. Z lastno iniciativo, strokovnostjo in vztrajnostjo je oblikoval vsebinsko zasnovo povojne knjižnice. Njegova pa je tudi zamisel o bogati zbirki znanstvene in strokovne periodike kot temelju za znanstveno-raziskovalno delo, ki se je začela uresničevati šele po l. 1960. Navezoval je stike z raznimi ustanovami v Jugoslaviji (konzulati, veleposlaništva) in tujini (univerze, inštituti), ki so na podlagi seznamov želene literature pošiljali knjižne darove. Kot dolgoletni predstojnik oddelka je dr. Stanonik vedno skrbno spremljal problematiko knjižnice in si prizadeval za njen razvoj. Tudi drugi člani oddelka so prek svojih poznanstev iz akademskih krogov in z osebno zavzetostjo vedno znova uspešno posredovali pri pridobivanju dragocenega gradiva za knjižnico.

V desetletjih po 2. svetovni vojni in še globoko v osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bili knjižni darovi pretežni način pridobivanja knjižničnega gradiva. Zbirni center v NUK je bil bogat vir gradiva posebej v povojnem obdobju. Med tujimi državami so sprva s pomočjo prednjačile Združene države Amerike (Fordova ustanova, veleposlaništvo v Zagrebu, United States Information Service v Beogradu, Zagrebu in kasneje tudi v Ljubljani, Slovenian Studies Circle iz Washingtona, gostujoči profesorji preko Fulbrightovega programa idr.), pridružile pa so se jim Velika Britanija (predvsem The British Council) in nemško govoreče dežele Nemška demokratična republika (npr. Univerza Karla Marxa iz Leipziga), Zvezna republika Nemčija (Goethe-Institut in Bayerisches Staatsministerium für Unterricht und Kultus iz Münchna, Inter-Nationes in Deutsche Forschungsgemeinschaft iz Bonna idr.) in Avstrija (Avstrijski kulturni inštitut v Zagrebu, Avstrijski kulturni center v Ljubljani, avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani). Dr. Janez Orešnik je zaslužen za pridobitev dragocene zbirke knjig s področja skandinavistike, predvsem islandske in danske. Z uvedbami novih študijskih vsebin se je razširil tudi krog darovalcev iz drugih držav: Švice (Pro Helvetia iz Züricha, Švicarska ambasada v Ljubljani), Švedske (Svenska institutet iz Stockholma v povezavi z lektorji švedščine), Avstralije in Kanade na podlagi večletnih prizadevanj dr. Mirka Juraka (npr. Avstralska ambasada v Beogradu in na Dunaju, kanadska ambasada v Budimpešti, The Writers' Union of Canada, Ottawa), Nizozemske (lektor Paul van den Heuvel), Irske (Irska ambasada na Dunaju in v Ljubljani), Norveške, Danske in drugih. Gostujoči profesorji so zelo pogosto obdarili knjižnico s kvalitetnim strokovnim gradivom. Pomemben vir znanstvenih publikacij, predvsem periodike, so bile tudi zamene z akademskimi inštitucijami iz Evrope in Severne Amerike za reviji Acta neophilologica in Linguistica; tovrstno sodelovanje je še vedno pomembno in ga skrbno ohranjamo.

Poleg sistematične nabave monografskih publikacij je bila zelo pomembna redna nabava reprezentativnih znanstvenih in strokovnih revij, ki jo je bilo zaradi obdobij finančnih kriz težko vzdrževati. Danes lahko rečemo, da ima naša knjižnica izredno kvaliteten izbor periodike s področja germanskega jezikoslovja in literarne zgodovine in vede.

Nazaj na vrh strani