Založništvo, distribucija (polje 210)

Območje 4: Založništvo, distribucija ipd. (polje 210)

Območje 4: Založništvo, distribucija itd. (polje 210)
210a - kraj izida, distribucije itd.
210c - ime založnika, distributerja itd.
210d - leto izida, distribucije itd.
210e - kraj izdelave
210g - ime izdelovalca

210 - založništvo, distribucija itd.

V podpolju 210a navedemo kraj izida, v podpolju 210c ime založnika in/ali distributerja, v podpolju 210d leto izida, v podpolju 210e kraj tiska in v podpolju 210g ime tiskarja.

210a - kraj izida, distribucije itd.

Navedba (navedbe) kraja izida v podpolju (podpoljih) 210a se mora(jo) ujemati s kodo (kodami) v podpolju (podpoljih) 102a.
Kraj izida prepišemo v taki obliki in sklonu, kot je naveden v publikaciji (npr. Celje, V Ljubljani).
Kadar v publikaciji kraj izida ni pravi, v oglatem oklepaju za kratico i. e. dodamo pravi kraj (npr. Ljubljana [i. e. Mengeš]).
Kadar ima založba sedež v več krajih, vsak kraj vnesemo v ponovljivo podpolje 210a. Če so kraji več kot trije, navedemo prvega in v oglatem oklepaju dodamo kratico etc. (npr. Ljubljana [etc.]).
Če je zaradi razlikovanja med več kraji z enakim imenom potrebno, imenu kraju lahko dodamo ime pokrajine ali države. Dodatno pojasnilo zapišemo v okroglem oklepaju (oz. v oglatem oklepaju, če ga dodamo sami) in v obliki, ki je navedena
na publikaciji (npr. Cambridge (Mass.)).
Kadar je kraj na naslovni strani oziroma v predpisanem viru podatkov naveden v več jezikih, lahko vzporedno obliko navedemo za enačajem in presledkom v ponovljenem podpolju 210a (npr. 210$a Celovec $a = Klagenfurt).
Kadar kraj izida ni naveden v publikaciji in ga lahko ugotovimo, ga navedemo v oglatem oklepaju (npr. [Celje]). Če ne moremo ugotoviti natančnega kraja izida, lahko v oglatem oklepaju navedemo širše geografsko območje (npr. [Argentina]). Če tudi to ni možno, v oglatem oklepaju navedemo kratico s. l. ([S. l.]).

210c - ime založnika, distributerja itd.

Ime založnika sledi navedbi kraja, v katerem ima sedež. Prednost ima oblika z naslovne strani. Ime založnika navedemo v imenovalniku. Generične izraze za založbo izpuščamo (npr. Verlag, Publishers, Casa Editrice), razen če so slovnično vezani z imenom; prav tako izpuščamo kratice za pravni status založbe (npr. Inc, d.d., GmbH, Ltd.). Kadar je na koncu imena založnika naveden kraj, v katerem ima založnik sedež, kraj zapišemo v podpolju 210a, v imenu založnika v podpolju 210c ga ne
ponavljamo (npr. 210$a Rovte $c Osnovna šola). Kadar pa je ime kraja slovnično povezano z imenom založnika, kraj založbe v podpolju 210c navedemo (npr. Ljubljanske mlekarne, Oxford University Press).
Osebno ime individualnega založnika (ustanovitelja/lastnika založbe) ali samozaložnika navedemo s kratico imena in priimkom (npr. K. Page). Kratice imena ne opremimo z znaki NSB/NSE (≠). Individualni založnik je tudi avtor disertacije, diplomske ali magistrske naloge. Kadar je ob imenu samozaložnika naveden izraz "samozaložba", ga prepišemo v skrajšani obliki (npr. samozal. D. Kunaver). Okrajšavo v oglatem oklepaju dodamo tudi, če je na publikaciji ni (npr. [samozal.] J. Volarič). Kadar je na publikaciji naveden samo podatek, da je publikacija izšla v samozaložbi, v podpolju 210c navedemo podatek samozal.
(brez imena avtorja).
 
Navajamo največ tri založnike. Kadar jih je več, navedemo samo prvega založnika in v oglatem oklepaju dodamo kratico etc. (npr. DZS [etc.]). Kadar je založnik na naslovni strani oziroma v predpisanem viru podatkov naveden v več jezikih, lahko vzporedno obliko navedemo za enačajem in presledkom v ponovljenem podpolju 210c (npr. 210$c Mohorjeva $c =
Hermagoras).

Kadar je v publikaciji navedenih več založnikov, ki imajo sedež v različnih krajih, ime založnika navedemo za krajem, v katerem ima sedež (npr. 210$a Ljubljana $c Mladinska knjiga $a Maribor $c Obzorja). Kadar je v publikaciji naveden samo izdajatelj (pogosto sta funkciji izdajatelja in založnika združeni), ime izdajatelja kot založnika vnesemo v podpolje 210c.
Kadar založnik ni naveden v publikaciji in ga lahko ugotovimo, ga navedemo v oglatem oklepaju (npr. [Zveza ekonomistov Slovenije]). Če to ni možno, v oglatem oklepaju navedemo kratico s. n. ([s. n.]).
 
Če sta navedena dva založnika v medsebojnem odnosu ali sodelovanju, navedemo oba brez dodatnega besedila
(gl. PPIAK 2, str. 230), npr.:
. - V Ljubljani : Cankarjeva založba : Trubarjev antikvariat (na viru: Cankarjeva založba v sodelovanju s Trubarjevim antikvariatom)
. - München : Verlag der Bayerischen Akademie der Wissenschaften : C. H. Beck (na viru: München: Verlag der Bayerischen Akademie der Wissenschaften in Kommission beim Verlag C. H. Beck München)
 
Besedilo na viru, ki navaja, da je založnik publikacijo izdal za neko drugo korporativno telo, upoštevamo pri navajanju podatkov o založniku. Najprej navedemo naziv založnika in nato podatke o inštitucijah, za katere bila publikacija izdana
(PPIAK 2, str. 226, tč. 16):
London [etc] : Longmans, Green & Co. for The British Council and the National Book League
(na viru: Published for The British Council and the National Book League by Longmans, Green & Co.)

210d - leto izida, distribucije itd.

Navedba leta izida v podpolju 210d se mora ujemati z letnico oziroma letnicama in kodo za oznako leta izida v podpoljih 100bcd.
Kadar sta poleg letnice izida navedena tudi dan in/ali mesec, ju ne prepišemo, razen kadar je podatek potreben za razločevanje med izidoma enake publikacije v istem koledarskem letu.
Kadar ugotovimo, da je v publikaciji navedeno leto nepravilno, ga prepišemo, v oglatem oklepaju pa dodamo popravek (npr. 2003 [i. e. 2004]. Kadar je v publikaciji več letnic, za leto izida določimo najkasnejšo letnico. Vedno prepišemo letnico z naslovne strani, ki ji za pojasnilom [i. e.] po potrebi dodamo pravilno letnico, ki jo prepišemo iz kolofona ali začetnih strani (npr. 2000 [i. e.] 2001), z ovoja (npr. 2001 [i. e. 2002] ali ugotovimo kako drugače (npr. 1999 [i. e. 2000]).
Kadar je v publikaciji lomljena letnica (npr. 1999/2000), ugotovimo pravilno letnico (navedemo lahko samo eno letnico). V podpolju 100c navedemo pravilno letnico izida, v podpolju 100d pa drugo letnico.
Kadar v publikaciji ni podatka o letu izida/distribucije, namesto tega navedemo leto tiska (brez pojasnila). Kadar ne poznamo leta tiska, navedemo leto copyrighta s pojasnilom (npr. cop. 2003). Kadar se leto copyrighta bistveno razlikuje od leta izida, lahko navedemo obe letnici (npr. 2005, cop. 1984). Kadar razlika med letnicama ni bistvena (npr. leto copyrighta 2003, izid publikacije 2005), običajno navedemo samo leto izida.
Kadar v publikaciji leto izida ni navedeno, določimo približen čas izida in letnico zapišemo v oglatem oklepaju ter z ustreznim pojasnilom (npr. [med 2001 in 2005] ali [ca 1984]. Del letnice, ki ga ne moremo ugotoviti, nadomestimo z vezajem (navedemo le desetletje oziroma stoletje, npr. [199-] ali [19--]).
Kadar domnevamo, da je publikacija izšla v določenem letu, ne moremo pa se prepričati (npr. zbornik sestanka), v podpolju 210d letnici v oglatem oklepaju dodamo vprašaj (npr. [2005?]), v podpolju 100b uporabimo kodo "d".
Kadar publikacija izide v več zvezkih in so posamezni zvezki popisani v opombi o vsebini, v podpolju 210d navedemo leto izida prvega in zadnjega zvezka (npr. 2000-2006). Kadar publikacija še ni zaključena ali pa nimamo vseh zvezkov, je letnica v podpolju 210d odprta, kar pomeni, da ji dodamo vezaj (npr. 2006-) ali pa je druga letnica v koničastem oklepaju (npr. 2000-). Odprta letnica pomeni, da so do sedaj izdani zvezki izšli v enem letu (en zvezek ali več), letnica v koničastem oklepaju pa pomeni, da zadnji zvezek še ni izšel oziroma ni dostopen v vzajemni bazi (v koničastem oklepaju navedemo leto izida zadnjega
dostopnega zvezka).
Kadar podatka o letu izida ni v predpisanih virih podatkov (podatek je na ovoju ali pa smo ga ugotovili), ga navedemo v oglatem oklepaju. V podpolju 100b je koda "d" (in ne "f", saj ne gre za negotovo leto izida).

210e - kraj izdelave

Pri sloveniki navajamo v podpoljih 210eg tudi podatke o tisku (POP50-29102012, str. 3).

210g - ime izdelovalca

Podatke o tisku navajamo pri sloveniki (kriterij nacionalne bibliografije), sicer pa le, kadar nimamo popolnih podatkov o založništvu ter pri samozaložnikih.
Podatke o tisku navajamo, kadar so navedeni v publikaciji oziroma kadar jih lahko ugotovimo. Kadar v publikaciji ni niti imena založnika niti imena tiskarja, je v polju 210 samo podatek o letu izida (npr. 210$a [S. l. $c s. n.] $d 2000 $e [s. l. $g s. n.] ali 210$a [S. l. $c s. n. $d 2002?] $e [s. l. $g s. n.]).
Kraj tiska navedemo v podpolju 210e, ime tiskarja pa v podpolju 210g. Kadar je ime tiskarne sestavljeno iz izraza "tiskarna" in imena kraja, izraza "tiskarna" ne izpuščamo (npr. [Ljubljana] : Tiskarna Ljubljana).
Kadar se tiskarna imenuje po posamezniku, ki ni lastnik, uporabimo navednice (tudi kadar jih na publikaciji ni), npr. "Tone Tomšič".