Naslov in odgovornost (polje 200)

Območje 1: Naslov in navedba odgovornosti (polje 200) (blok glavnega opisa)

Vrstni red podpolj
Stvarni naslov, vzporedni naslov, podrejeni naslov in dodatek k naslovu 
    Alternativni naslov
    Jezikovni blok
Vzporedni naslov
Izvirni stvarni naslov
Tropičje v naslovu
Naslov se začne s številko
Kratice ali okrajšave v naslovu
Več del istega avtorja
Več del več avtorjev
Navedba odgovornosti
Publikacije sestankov
Poimenovani sestanki
Sestanki brez imena
Katalogi

200 - naslov in navedba odgovornosti

Vrstni red podpolj

Vrstni red podpolj je pomemben zaradi pravilnega izpisa. Skupni naslov vnesemo v podpolje 200a, oznako podrejenega dela v podpolje 200h, podrejeni naslov pa v podpolje 200i. Sledi prva navedba odgovornosti v podpolju 200f in nato naslednje navedbe odgovornosti v ponovljivih podpoljih 200g.
 
Vzporedni naslov vnesemo v podpolje 200d in običajno sledi stvarnemu naslovu v podpolju 200a.
Dodatek k naslovu lahko sledi stvarnemu naslovu v podpolju 200a, podrejenemu naslovu v podpolju 200i ali vzporednemu naslovu v podpolju 200d (odvisno od tega, na kateri naslov se dodatek k naslovu nanaša).

Podrejenega naslova v drugem jeziku ne vnašamo v podpolje 200d, ampak ga navedemo v podpolju 200i (kadar je potrebno, zaradi pravilnega izpisa pred navedbo naslova navedemo enačaj).
 
JEZIKOVNI BLOK
Kadar je v predpisanem viru podatkov en vzporedni naslov ali več vzporednih naslovov in več dodatkov k naslovu, vsak dodatek k naslovu prepišemo za naslovom, s katerim je jezikovno povezan (tvorimo t.i. jezikovni blok – podpolja 200aede).
 
Kadar so v predpisanem viru podatkov naslovi in dodatki k naslovu v več jezikih, poleg tega pa je tudi navedba odgovornosti v več jezikih, vsaka navedba odgovornosti sledi naslovu ali dodatku k naslovu, s katerim je jezikovno povezana (t.i. jezikovni blok):
200$a Management sprememb $e zbornik povzetkov referatov 25. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 15.-17. marec 2006 $f [uredniški odbor Vladislav Rajkovič … et al.] $d Change management $e book of abstracts of the 25th International Conference on Organizational Science Development, Slovenia, Portorož, March
15th-17th, 2006 $f [editorial committee Vladislav Rajkovič … et al.]
 
Kadar se število naslovov, dodatkov k naslovu in podatkov o odgovornosti ne ujema, jezikovnega bloka ne moremo tvoriti (kadar je potrebno, zaradi pravilnega izpisa pred navedbo dodatka k naslovu oziroma odgovornosti navedemo enačaj).
Primer - ni jezikovnega bloka:
200$a Veliki Čuvar d Il grande guardiano e skulpture  e= sculture  e [Mestna galerija Piran e= Galleria civica Pirano, 12. 10.-18. 11. 2012] f Mirsad Begić g [teksta Andrej Medved  g dokumentacija Nives Marvin g prevodi Ivan Markovič g foto Jaka Jeraša]
 

Stvarni naslov, vzporedni naslov, podrejeni naslov in dodatek k naslovu

Stvarni naslov vnesemo v podpolje 200a, vzporedni naslov v podpolje 200d, podrejeni naslov v podpolje 200i, dodatek k naslovu pa v podpolje 200e. Kadar izdelamo glavni vpis pod avtorsko značnico, je vrednost prvega indikatorja "0", kadar pa izdelamo glavni vpis pod stvarno značnico, je njegova vrednost "1". Kadar je začetek naslova enak značnici (ime osebe ali korporacije), je vrednost indikatorja "0". Kadar primarni avtor ni naveden v predpisanem viru podatkov (v podpolju 200f je naveden v oglatem oklepaju), je vrednost indikatorja "1" (obvezen dodatni vpis za naslov).
Naslove in dodatke k naslovu dobesedno prepišemo z naslovne strani oz. iz predpisanega vira podatkov (vključno s tiskarskimi napakami); velike začetnice in ločila pišemo v skladu s pravopisom jezika publikacije. V naslovih se izogibamo pripetega dvopičja (kadar je mogoče, del takega naslova navedemo kot dodatek k naslovu v podpolju 200e). Znak za veznik (&) vedno prepišemo.
 
Pik v naslovu ne prepišemo (prepišemo pa vprašaj in klicaj). Kadar je pika na koncu naslova (dodatka k naslovu, vzporednega naslova), jo izpustimo. Kadar je pika na sredi naslova (dva stavka), jo smiselno nadomestimo z drugim ločilom (običajno z vejico) oziroma drugi del naslova navedemo kot dodatek k naslovu. Gl. KOMKATNUK.
V bibliografskem opisu navednice načeloma izpuščamo. Navajamo jih izjemoma, kadar je to potrebno zaradi pravilnega razumevanja (npr. prenesen pomen, citiranje).

Kadar sta letnici, ki označujeta časovno obdobje (npr. 1984-2004), na predlogi grafično ločeni od stvarnega naslova, ju vnesemo kot dodatek k naslovu v podpolje 200e.
 
Tropičje v naslovu
Kadar so v naslovu oziroma v dodatku k naslovu tri pike (...), jih v skladu s katalogizacijskimi pravili spremenimo v tri črtice (---).
200 0 $a Edinost, sreča, sprava ---
540 0 $a Edinost, sreča, sprava ...
540 0 $a Edinost, sreča, sprava
.... glej celoten zapis
 
Naslov se začne s številko
Številski izraz spremenimo v besedilo v polju 532, ustrezno je treba nastaviti oba indikatorja.200 1 $a 100 let kolesarstva na Dolenjskem
532 11 $ Sto
540 0 $a Sto let kolesarstva na Slovenskem
.... glej celoten zapis
 
200 1 $a 1 + 1 = 3 und andere Geschichten
532 13 $a Eins und eins ist drei
540 0 $a Eins und eins ist drei und andere Geschichten
 
Kratice ali okrajšave v naslovu
Če se naslov začne s kratico ali okrajšavo, ga ne razrešujemo v polju 532 ampak v podpolju 540a.
 
200 0 $a Sv. Anton na Pohorju
540 0 $a Sveti Anton na Pohorju
.... glej celoten zapis
 
Alternativni naslov - stvarni naslov je lahko sestavljen iz dveh delov, povezanih z veznikom "ali" ali ustreznico v drugem jeziku, npr. Ta veseli dan ali Matiček se ženi. PRIMER
Drugi del, ki se imenuje alternativni naslov, začnemo z veliko začetnico ne glede na to, kako je navedeno na viru. Oba dela skupaj navedemo v polju 200a, vsak del posebej pa še v polju 540a.
 
Vzporedni naslov je naslov v drugem jeziku. V podpolju 200d ga navajamo samo takrat, kadar se pojavlja na naslovni strani.
 
Vzporedne naslove prepišemo z vira in pri tem upoštevamo pravopis jezika, v katerem so napisani (npr. velike in male začetnice). Kadar je na naslovni strani več vzporednih naslovov, jih prepišemo glede na grafični poudarek ali pa na njihovo zaporedje.
.... primer 1
.... primer 2
 
Kadar publikacija vsebuje dve deli ali več del brez zbirnega naslova in ima vsako od njih ali samo nekatera vzporedni naslov ali vzporedne naslove, vzporedne naslove navedemo za stvarnimi naslovi, h katerim sodijo.
 
Naslovi v drugih jezikih, ki niso vzporedni naslovi
Naslove v drugih jezikih, ki niso navedeni na naslovni strani, z ustreznimi uvodnimi frazami navedemo v območju
opomb v polju 300 in jih kot iskalni element vnesemo še v ustrezna polja v bloku 5XX (npr. 512 - ovojni naslov, 513 - naslov na vzporedni naslovni strani, 517 - drugi variantni naslovi) . To velja tudi za primere, ko je naslov v drugem jeziku naveden na vzporedni naslovni strani (levo od naslovne strani) - to ni vzporedni naslov in ga ne navajamo v podpolju 200d.
 
Navedba izvirnega stvarnega naslova
Pri prevedenih delih izvirni naslov navedemo kot vzporedni naslov, če je na naslovni strani oz. na predpisanem viru podatkov in ni slovnično povezan s kakim drugim elementom opisa. Izvirni naslov v jeziku, ki je različen od jezika stvarnega naslova in ni na naslovni strani, je pa naveden v publikaciji, navedemo v opombi (podpolje 300a), ki jo uvedemo z izrazom Prevod dela:. Če podatka o izvirnem stvarnem naslovu ni na viru, a smo podatek dobili od drugod, navedemo izvirni naslov v opombi 300a z uvodno frazo Izv. stv. nasl.:
200 0 $a Tri miša, tri mačke i sve po tri
         $d 3 x 3 an einem Tag
5000 0 $a 3 x 3 an einem Tag
           $m hrvaški jezik
.... glej celoten zapis
 
200 0 $a Das Zeitalter der Atomkraft
300 $a Prevod dela: The era of atomic power
5000 0 $a The era of atomic power
           $m nemški jezik
Razlaga: izvirni naslov v angleščini je naveden na hrbtu naslovne strani in ga zabeležimo v opombi.
 
 
Ponavljanje podpolja 200i pomeni hierarhijo podrejenih naslovov. Kadar so podrejeni naslovi med seboj enakovredni, jih ne zapišemo v ponovljenih podpoljih 200i, ampak jih navedemo v opombi o vsebini v polju 327.
 
Oznako podrejenega naslova v podpolju 200h pišemo z veliko začetnico ter dodamo NSB/NSE znake. Številčenje vnesemo vedno z arabsko številko, uporabljamo standardizirane okrajšave (≠Knj. ≠2, ≠Vol. ≠3 ipd.), oznake Del ne krajšamo.
 
Kadar naslove oziroma dodatke k naslovu v polju 200 navedemo v oglatem oklepaju (v publikaciji niso navedeni v predpisanem viru podatkov, tj. na naslovni strani ali nadomestilu za naslovno stran), vir navedbe pojasnimo v opombi v polju 300.
 
Če se glavni naslov konča s klicajem ali vprašajem, se dodatek k naslovu (v skladu s pravopisom jezika publikacije) lahko vseeno začne z malo začetnico (gl. E. Verona: PPIAK 2, str. 59)

Podatke z naslovne strani, ki se nanašajo na dodatke k besedilu, priloge ipd. in nimajo navedenega avtorstva, katalogiziramo kot dodatke k naslovu (gl. E. Verona: PPIAK 2, str. 61)

Več del istega avtorja

Kadar publikacija vsebuje dve deli ali več del istega avtorja in nima zbirnega naslova (naslovi posameznih del so navedeni na naslovni strani), vsak naslov vnesemo v svoje podpolje 200a (npr. 200$a Grivarjevi otroci $a Pastirci $fFrance Bevk). Naslove posameznih del navajamo glede na grafični poudarek ali zaporedje na naslovni strani ali v predpisanem viru podatkov.
 
DVA NASLOVA ISTEGA AVTORJA, POVEZANA Z VEZNIKOM:
2000  $a Medved Pu
        $a in Hiša na Pujevem oglu
423 1 $1 2000
        $a Hiša na Pujevem oglu
        $1 700 1
        $a Milne
        $b Alan Alexander
        $4 070
.... PRIMER      

Kadar publikacija vsebuje dve deli ali več del istega avtorja in ima zbirni naslov (naslovi posameznih del so navedeni na naslovni strani), v podpolju 200a navedemo zbirni naslov, naslove posameznih del pa zabeležimo v opombi o vsebini v polju 327 (npr. 200$a Tri drame $f Mirko Zupančič
327$0 Vsebina na nasl. str.: $a Elektrino maščevanje $a Čarobnice $a Potovalci).
Posamezne naslove navedemo tudi v polju 423 (zaradi možnosti iskanja in zaradi obveznega dodatnega vpisa). Kadar naslovi posameznih del niso navedeni na naslovni strani, katalogizator presodi, ali je navajanje posameznih naslovov za uporabnike kataloga koristno (naslove posameznih del praviloma navedemo, če je zbirni naslov generični izraz). Priporočljivo je, da posamezne naslove vnesemo tudi v polje 423 (zaradi možnosti iskanja).
Kadar publikacija vsebuje dve deli ali več del istega avtorja, na naslovni strani pa je navedeno le prvo delo, naslov(e) drugega dela (drugih del) navedemo v opombi o vsebini v polju 327 (npr. 200$a Jezikava rapsodija $f Milan Dekleva 327$0 Vsebuje
tudi: $a Improvizacije na neznano temo). Naslov(e) prikritega dela (prikritih del) navedemo tudi v polju 423 (zaradi možnosti iskanja in zaradi obveznega dodatnega vpisa).

Več del več avtorjev

Kadar publikacija vsebuje posamezna dela dveh ali več različnih avtorjev in nima zbirnega naslova (naslovi posameznih del so navedeni na naslovni strani), naslov dela drugega avtorja (oziroma naslove del ostalih avtorjev) vnesemo v podpolje 200c. Naslovu sledi navedba pripadajoče odgovornosti (npr. 200$a Linearna algebra $f Jože Grasselli $c Linearno programiranje $f Alojzij Vadnal). Naslov drugega dela istega avtorja vnesemo v podpolje 200a (podpolja si lahko sledijo takole: 200afcaf,
200aafcf ipd.). Posamezne naslove, ki niso navedeni v prvem podpolju 200a, vnesemo tudi v polje 423 (obvezen dodatni vpis).
 
Kadar publikacija vsebuje posamezna dela dveh ali več različnih avtorjev in ima zbirni naslov (naslovi posameznih del so navedeni na naslovni strani), v podpolju 200a navedemo zbirni naslov (stvarna značnica, vrednost prvega indikatorja je
"1"), naslove in avtorje posameznih del pa zabeležimo v opombi o vsebini v polju 327
(npr. 200$a Kolumba vesolja 327$0 Vsebina na nasl. str.: $a Pot v vesolje / Jurij Gagarin. 700000 kilometrov v vesolju / German Titov). Posamezne naslove vnesemo tudi v polje 423 (zaradi možnosti iskanja in zaradi obveznega dodatnega vpisa).
Kadar naslovi posameznih del niso navedeni na naslovni strani, katalogizator presodi, ali je navajanje posameznih naslovov za uporabnike kataloga koristno (naslove posameznih del praviloma navedemo, če je zbirni naslov generični izraz). Priporočljivo je, da posamezne naslove vnesemo tudi v polje 423 (zaradi možnosti iskanja).
 
Kadar publikacija vsebuje dve deli ali več del dveh ali več avtorjev, na naslovni strani pa je navedeno le delo prvega avtorja (lahko je navedenih več del prvega avtorja), naslov(e) prikritega dela (prikritih del) navedemo v opombi o vsebini v polju 327 in v polju 423 (zaradi možnosti iskanja in zaradi obveznega dodatnega vpisa).
 

Navedba odgovornosti

Odgovornosti navajamo v jeziku publikacije, tako kot so navedene na predlogi, vendar ne prepisujemo dvopičja (POP50-29102012, str. 3) in akademskih nazivov.
Prvi podatek o odgovornosti navajamo v podpolju 200f.
 
Če je avtorjevo ime sintaktično povezano z naslovom ali dodatkom k naslovu, ga v 200f ne ponavljamo (razen če je na naslovni strani ponovno naveden), npr. 200aEssays in idleness 200e ≠the ≠Tsurezuregusa of Kenko (gl. celoten zapis).
 
Če podatek iz polja 200 ni naveden na prednostnem viru, ga navedemo v oglatih oklepajih. Po potrebi in v skladu s katalogizacijskimi pravili v polju 3XX navedemo tudi ustrezno opombo.
 
Pri naštevanju istovrstnih odgovornosti (več enakovrednih avtorjev, več prevajalcev, ilustratorjev) uporabljamo vejico, tudi če je na predlogi drugačen znak (poševna črta, pomišljaj), veznik med dvema imenoma prepišemo (npr. avtorja Janez Kopač, Nuša Novak oziroma ilustrirali Jani Kotnik, Sašo Kek in Andrej Kobal oziroma Mojca & Andrej Miklavc ipd.). Najprej prepišemo podatke o odgovornosti z naslovne strani, sledijo podatki iz drugih virov. Primarne avtorje običajno navedemo v podpolju 200f (tudi takrat, kadar v publikaciji niso navedeni na naslovni strani oz. njenem nadomestilu).
 
Imena korporacij z isto funkcijo (npr. organizatorjev sestanka) povezujemo z veznikom. Če veznika na publikaciji ni, ga dodamo v oglatem oklepaju (v jeziku publikacije) – npr. organizirali Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana [in] Univerzitetna knjižnica Maribor. Vejico uporabljamo pri navajanju podrejenih teles (npr. pripravila Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino). V eni navedbi odgovornosti navedemo največ tri posameznike ali korporacije. Kadar so v eni navedbi odgovornosti več kot trije posamezniki ali korporacije, navedemo prvo osebo ali korporacijo, sledijo tri pike kot znak za opuščanje ter
okrajšava et al. v oglatem oklepaju ([et al.]). Kratice ne vnesemo v posebnem oglatem oklepaju, kadar bi se navedba končala z dvojnim zaklepajem (npr. [ilustrirali Jernej Benko ... et al.]).
 
Kadar publikacijo pripravi korporacija (publikacija je delo več avtorjev, njihova imena niso znana), jo navedemo kot odgovornost v podpolju 200f, v oglatem oklepaju pa OBVEZNO pojasnimo funkcijo korporacije v jeziku publikacije (npr. [pripravila]
Narodna in univerzitetna knjižnica oziroma [prepared by] National and University Library).
 
Pri sekundarnih avtorjih poleg imena avtorja vedno navedemo tudi pojasnilo o vrsti avtorstva. Kadar na publikaciji ni navedena vrsta avtorstva, pojasnilo dodamo v oglatem oklepaju (npr. [ilustrirala] Mojca Novak ali [organizator] Društvo ekonomistov Ljubljana). (Primarni avtorji so običajno navedeni v podpolju 200f in takrat zanje pojasnilo ni potrebno oziroma ga navajamo le, če se podatek nahaja v predpisanem viru podatkov, npr. avtor Jože Kovač.)
Kadar je podatek o odgovornosti naveden v dveh ali več jezikih (npr. ime sestanka, organizator itn.), prepišemo posamezne navedbe v ločenih ponovljivih podpoljih f ali g. V ponovljivem podpolju je pred podatkom o odgovornosti v drugem jeziku enačaj, presledek (=):
200$f Štirinajsto mednarodno posvetovanje Razsvetljava 2005 $f = Fourteenth International Symposium Lighting Engineering 2005, 13.-14. oktober 2005, Postojna, Slovenija $g [organizirator] Slovensko društvo za razsvetljavo $g = [organized by] Lighting Engineering Society of Slovenia $g [urednik zbornika Andrej Orgulan]

Kadar je na naslovni strani ime avtorja navedeno le enkrat, vrsta odgovornosti pa je navedena v več jezikih, podatek dobesedno prepišemo, navedbe med sabo ločimo z vejico (tudi če je na publikaciji poševna črta ali kak drug znak), npr.
avtor, author Tone Kralj. Gl. tudi KOMKATNUK1.
Kadar so podatki o vrsti odgovornosti v več jezikih navedeni v kolofonu, na ovoju ali začetnih straneh, lahko zapišemo vrsto odgovornosti samo v jeziku naslova oziroma publikacije.

Kadar je avtor besedila tudi avtor ilustracij, fotografij ipd., v navedbi odgovornosti navedemo vse funkcije, dodamo ustrezne manjkajoče izraze v oglatih oklepajih (vedno v jeziku publikacije) in ime avtorja navedemo le enkrat (npr. [napisala, narisala] Lila Prap ali [[besedilo in] ilustracije Zlata Kranjec]). Gl. tudi KOMKATNUK2, KOMKATNUK3.
Kadar se na naslovni strani avtorjevo ime pojavlja samo kot del naslova ali del dodatka k naslovu, ga v območju odgovornosti ne navajamo, čeprav se ime pojavi v kolofonu ali na ovoju (npr. Poezije dr. Franceta Prešerna). V območju odgovornosti ime navedemo le v primeru, ko se ponovi na naslovni strani publikacije.
Kadar v območju odgovornosti navedemo urednika publikacije, glavnega oziroma odgovornega urednika ali uredniškega odbora ne navajamo.
Ime izdajatelja kot odgovornost navedemo samo takrat, kadar se pojavlja na naslovni strani (ali v primeru, ko je podatek o izdajatelju edini podatek o odgovornosti), in ni hkrati založnik (v polje 712 ga ne vnašamo).
 
V polju 200 ne navajamo mentorjev disertacij in diplomskih ter magistrskih del (kot iskalni element jih vnesemo v polje 702; v skladu s potrebami knjižnice jih lahko navedemo v opombi v polju 314). Ne navajamo avtorjev oziroma kustosov razstav (popisujemo samo katalog), organizacijskega odbora (popisujemo zbornik), sponzorjev, lektorjev, recenzentov, strokovnih sodelavcev, tehničnih urednikov ipd. Prav tako ne sodijo v območje odgovornosti navedbe, ki se nanašajo na oblikovanje in videz platnic oziroma ovoja ter ščitnega ovitka (oblikovalci, avtorji fotografij ali ilustracij).
Kadar primarni avtor (do tri osebe ali korporacije) ni naveden v predpisanem viru podatkov (na naslovni strani), ga v podpolju 200f navedemo v oglatem oklepaju, za naslov pa izdelamo dodatni vpis (vrednost prvega indikatorja je "1"). V opombi v polju 300 pojasnimo, kje v publikaciji je naveden podatek o avtorju. (V opombi ne navajamo vira podatkov za sekundarne avtorje, razen kadar je podatek samo v CIP-u.)

Publikacije sestankov

Poimenovani sestanki

Sestanek je poimenovan, če je beseda ali besedna zveza, ki na splošno poimenuje zvrst priložnostne skupine, slovnično povezana:
1) s temo (npr. Dnevi poezije in vina),
2) s podatkom, kdo se je sestal (npr. Posvetovanje slovenskih geotehnikov)
ali
3) z imenom osebe, po kateri se sestanek imenuje (npr. Baragov simpozij).
Ime sestanka pišemo z veliko začetnico.

V bibliografskem zapisu se ime sestanka lahko pojavlja kot naslov (npr. 200$aRazprave drugega posvetovanja slovenskih geotehnikov …). Kadar je naslov pomenski (značilen), je v polju 200 vrednost indikatorja "1" (obvezen dodatni
vpis), kadar pa je prva beseda v naslovu generični izraz (npr. Zbornik referatov, Proceedings ipd.), je vrednost indikatorja "0" (dodatni vpis ni potreben). Ime sestanka se lahko pojavlja tudi kot dodatek k naslovu (200$a III. Trubarjev zbornik $e prispevki z Mednarodnega znanstvenega simpozija Reformacija na Slovenskem …) ali kot navedba odgovornosti (npr. 200$a Programska prenova naše osnovne in srednje šole $e zbornik prispevkov $f Kongres pedagoških delavcev Slovenije …).
Kraj in datum sestanka zapišemo za imenom sestanka, podatke ločimo z vejico (ne glede na to, ali se ime sestanka pojavlja v naslovu, dodatku k naslovu ali v odgovornosti), npr. Kongres pedagoških delavcev Slovenije, Portorož, 13. do 15. marca 1997. Ustanove, kjer se je odvijal sestanek, v podpolju 200f ne navajamo (kadar je ime sestanka navedeno v naslovu ali dodatku k naslovu, ime ustanove prepišemo).
Kadar se ime sestanka ne pojavlja v predpisanem viru podatkov (ampak v kolofonu, na ovoju ali začetnih straneh), ga navedemo v oglatem oklepaju. Kadar se ime sestanka pojavlja v predpisanem viru podatkov, kraj in datum sestanka pa sta navedena v drugem viru podatkov, ju zapišemo v oglatem oklepaju. Kadar je podatek o kraju in datumu sestanka naveden v predgovoru ipd. ali pa ga najdemo zunaj same publikacije, ga navedemo v opombi v polju 300.

Kadar ime sestanka ni navedeno v viru podatkov, ampak se pojavlja le med besedilom (npr. v uvodu ali predgovoru), ga ne navedemo v polju 200, ampak podatek citiramo v opombi v polju 300 (npr. "... 3. posvetovanja o bančništvu, ki ga je 10. februarja 2001 v Ljubljani organizirala Zveza ekonomistov Slovenije." --> uvod). V takem primeru imena sestanka ne vnesemo v polje 710 kot korporativno značnico, ampak v polje 712, glavni vpis pa izdelamo pod stvarno značnico (vrednost indikatorja v polju 200 je "1").
Kadar je v publikaciji naveden tudi organizator sestanka, ga navedemo v podpolju 200f oziroma 200g in ga v obliki iskalnega elementa vnesemo tudi v polje 712.

Sestanki brez imena

Za sestanke in prireditve pravimo, da so brez imena, kadar jih označuje le beseda ali besedna zveza, ki s splošnim izrazom poimenuje zvrst priložnostne skupine, dodana sta lahko še ime kraja, kjer se je skupina zbrala, in datum srečanja (npr.
Mednarodni simpozij v Ljubljani, 13.-14. maja 2004 ali Zbornik referatov, Celje, 2.-4. april 2000 ipd.). Podatek zapišemo kot naslov v podpolje 200a oziroma kot dodatek k naslovu v podpolje 200e (kadar ima publikacija svoj naslov). Kadar
sestanek ni poimenovan, bibliografski zapis nima korporativne značnice.

Katalogi

Kadar ima razstavni katalog svoj naslov, ga vnesemo v podpolje 200a, ime umetnika vnesemo kot odgovornost v podpolje 200f. Kadar pa katalog nima svojega naslova, kot naslov navedemo ime umetnika (v tem primeru imena ne ponovimo v navedbi odgovornosti).