SAngloameriška literarna teorija in kritika

Število kreditnih točk: 0
Število kontaktnih ur: 30
Oblika: predavanja

Opis predmeta

Pri literarni teoriji študenti spoznavajo temeljne koncepte in postopke konceptualizacije posameznih literarnih pojavov, kot so definicije književnosti, poskusi določiti umetnostno besedilo in umetnostno rabo jezika, postopki pisanja literarne zgodovine in procesi kanonizacije v določenih družbeno-kulturnih okoliščinah, sistemska teorija književnosti in periodizacije ter razmerja med čisto besedno pripovedjo ter vizualno podprto pripovedjo in med raznimi oblikami književnosti. Izbor in obravnava posameznih pojmov in postopkov upošteva posebna zanimanja in pedagoške in raziskovalne potrebe študentov, njihovo poprej usvojeno znanje in medbesedilno izkušenost, medkulturno umeščenost njihovega samostojnega stika z umetnostnimi besedili v angleščini in njihove seminarske/diplomske študijske obveznosti. Poznavanje raznih možnih izhodišč literarne kritike ter oblik literarne teorije, primerjalni postopki za obravnavo recepcije in vzporednega prevodnega besedila ter razna izbrana poglavja iz angloameriške literarne teorije omogočajo študentu poglobljeno in kritično branje umetnostnih besedil, samostojne pobralne tematizacije, besedilno utemeljeno razčlenjevanje besedila in samorefleksijo o lastnem medkulturno pogojenem odzivu na angleška besedila. To znanje mu služi tako pri izdelavi seminarskega oz. diplomskega dela in pri kritiško utemeljenem ubesedovanju lastnega literarnega doživetja oz. besedilnega sveta kot tudi pri poklicnem delu s književnostjo: pri poučevanju in/ali drugem samostojnem kritičnem delu z umetnostnimi besedili.

Uporabo raznih kritiških postopkov poskušamo prikazati na besedilih iz čtiva in še zlasti besedilih, ki so izbrana za različne oblike pouka, ali besedilih, ki jih predlagajo študenti glede na svoja posebna zanimanja ali potrebe. Študenti, ki si za področje študijskega poglabljanja in diplomskega dela izberejo Literarno teorijo za angliste, si izberejo področje poglabljanja znotraj literarne teorije glede na njihovo posebno zanimanje in besedilo, ki bi ga radi kritiško razčlenili. Izberejo si lahko tudi eksperimentalno preučevanje odziva raznih skupin bralcev ali učencev v zvezi s poučevanjem književnosti ali kot možnosti različnih branj.  

Obveznosti študentov : priprave na obravnavo posameznih sklopov vprašanj. Izpit na koncu letnika ali izdelava pisnih poročil med šolskim letom in njihova predstavitev.  

Študijska literatura

  • Webster, R. 1996. Studying Literary Theory: An Introduction. London: Arnold.
  • Widdowson, P. 1999. Literature. London, New York: Routledge.
  • Eagleton, T. 1983 (in poznejše izdaje ali prevodi) Literary Theory. An Introduction. Oxford: Blackwell.
  • Belsey, C. 1983 (in poznejše izdaje) Critical Practice. London: Methuen.
  • Fowler, R. 1996. Linguistic Criticism. Oxford: Oxford UP.
  • Grosman, M. 1989. Bralec in književnost. Ljubljana: DZS.
  • Grosman, M. in Mozetič, U., ured. 1997. Književni prevod. Ljubljana: ZIFF.
  • Grosman, M. 2004. Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju (Ljubljana: Sophia)
  • Grosman, M. 2004. Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: ZIFF.
  • Juvan, M. 2006. Literarna teorija v rekonstrukciji. Ljubljana: Literatura.
  • Mozetič, U. 2000. Problem pripovednega gledišča in žariščenja pri prevajanju proznih besedil. Ljubljana: ZIFF.
  • Rimmon Kennan, S. 1983 in poznejše izdaje: Narrative Fiction: Contemporary Poetics. London: Methuen.
  • Webster, R. 1996. Studying Literary Theory. Lonodn. Arnold.
  • Viru, T. 1999. Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. Ljubljana: ZIFF.
  • Sell, R. 2000. Literature as Communication. Amsterdam, Philadephia: John Benjamins.