MAOsnove didaktike angleščine

Število kreditnih točk: 8
Število kontaktnih ur: 150
Oblika:

Nosilec

Red. prof. dr. Janez Skela

Izvajalci

Asist. mag. Andreja Drašler
Red. prof. dr. Janez Skela

Opis predmeta

Predmet je sestavljen iz dveh obveznih sklopov:

  • Osnove didaktike angleščine in
  • Analiza pouka angleščine (gl. spodaj).

Kontaktne ure: 60 ur predavanj, 30 ur vaj in 60 ur seminarja (150 ur, 8 ECTS kreditov)

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

  • Redna udeležba in sprotno aktivno sodelovanje pri seminarjih in vajah: 20 %
  • seminarska naloga: 20 %
  • izvedena simulacija pouka: 10 %
  • poročilo: 10 %
  • izpit: 40 %
Ocenjevalna lestvica: od 6 do 10 (pozitivno) oz. od 1 do 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.

Osnove didaktike angleščine

Cilji in predmetno specifične kompetence

  • prenašati splošna pedagoška, psihološka in didaktična znanja na področje poučevanja angleščine;
  • zadobiti celostno podobo o naravi sodobnega tujejezikovnega učenja in poučevanja;
  • razvijati razumevanje načel tujejezikovnega poučevanja, ki temeljijo na sodobnih teorijah o usvajanju jezika, jezikoslovju, pedagogiki ter na socioloških in psiholoških vidikih učenja;
  • spoznati in ozavestiti osnovne teorije jezikovnega učenja in poučevanja, da bodo ne samo razumeli, katere metode in tehnike so primerne v določeni situaciji, ampak tudi zakaj so ustrezne;
  • razumeti osnovna načela komunikacijskega poučevanja tujih jezikov in pokazati, kako se ta načela odražajo v praksi;
  • prikazati metodologijo in razredno prakso značilno za tujejezikovno poučevanje v osnovni in srednji šoli;
  • razumeti medsebojno prepletenost jezikovnih zmožnosti;
  • seznaniti se z osnovnimi značilnostmi poučevanja različnih jezikovnih zmožnosti in podzmožnosti (tj. slušnega in bralnega razumevanja, ustnega in pisnega sporočanja, besedišča, slovnice) in se naučiti, kako te zmožnosti poučevati;
  • osvetliti značilnosti medpredmetnega povezovanja pri pouku tujega jezika;
  • načrtovati pouk angleščine na podlagi različnih zaporedij oz. modelov poučevanja;
  • seznanitev z in uporaba določenih učnih gradiv za pouk angleščine v osnovni in srednji šoli;
  • načrtovati pouk angleščine na podlagi različnih zaporedij oz. modelov poučevanja;
  • razvijanje lastne ustvarjalnosti pri uporabi sodobnih pristopov pri pouku angleščine
  • razvijati zmožnost samoocenjevanja in samorefleksije, ki jim bo v pomoč pri kasnejšem stalnem izboljševanju svojega poučevanja;
  • navajati se na spremljanje in (akcijsko) raziskovanje pouka angleščine

Opis vsebine

Načela (tuje)jezikovnega učenja in poučevanja (kognitivna, afektivna in jezikovna).

Osvetlitev osnovnih pojmov tujejezikovnega učenja in poučevanja.

  • Sprememba paradigme (od osredinjenosti na učitelja k osredinjenosti na učenca).
  • Soodvisnost (jezikovnega) učenja in poučevanja.
  • Razlike med J1 in J2 (implikacije za poučevanje).
  • Dvojezičnost.
  • Učenje in usvajanje.

Teorije jezikovnega učenja (npr. Krashenova teorija jezikovnega usvajanja).

Na učenca/učenje osredinjeno poučevanje.

  • Učenčeve spremenljivke: motivacija, nadarjenost, starost, učni stili in strategije, teorija o več inteligencah itd.
  • Odnos do napak in tehnike popravljanja. Vmesni jezik.
Hierarhični sistem: pristop - metoda - tehnika.
  • Metode jezikovnega učenja / poučevanja: slovnično-prevajalna; direktna, avdiolingvalna in komunikacijski pristop.
  • Zgodovinski pregled jezikovnega poučevanja v 20. stoletju.
  • Odklon od koncepta metode. Preudarni eklekticizem.

Transfer in modeli jezikovnega učenja / poučevanja (formati učnih priprav, itd.).

Narava komunikacije (komunikacijski kontinuum; sporočilna vrzel).

Vodenje razreda in razredna interakcija (različne učne oblike: delo v dvojicah in skupinah).

Razvijanje jezikovnih zmožnosti in delnih spretnosti:

  • Poučevanje slušnih zmožnosti.
  • Poučevanje bralnih zmožnosti.
  • Poučevanje ustnega sporočanja.
  • Poučevanje pisnega sporočanja.
  • Učenje / poučevanje besedišča.
  • Učenje / poučevanje slovnice.
  • Integracija jezikovnih zmožnosti.
  • Poučevanje književnosti in medkulturnih vsebin.

Temeljna literatura

Brown, H. D. 2001. Teaching by Principles: An Interactive Approach to Language Pedagogy. [2. izd.]. Englewood Cliffs: Prentice Hall Regents.

Brown, H. D. 2000. Principles of Language Learning and Teaching. [4. izd.]. White Plains, NY: Longman.

Celce-Murcia, M. (ur.). 2001. Teaching of English as a Second or Foreign Language. [3. izd.]. Boston, Mass.: Heinle & Heinle.

Chastain, K. 1988. Developing Second-Language Skills: Theory and Practice. Orlando, Florida: Harcourt Brace Jovanovich.

Doff, A. 1988. Teach English: A training course for teachers. [Trainer's handbook and Teacher's workbook]. Cambridge: CUP.

Harmer, J. 1998. How to Teach English. Harlow: Longman.

Harmer, J. 2007. The Practice of English Language Teaching. [4h ed.]. Harlow: Longman.

Johnson, K. 2001. An Introduction to Foreign Language Learning and Teaching. Harlow: Longman.

Larsen-Freeman, D. 2000. Techniques and Principles in Language Teaching. [2. izd.]. Oxford: OUP.

Lightbown, P. in N. Spada. 1999. How Languages are Learned. [2. izd.]. Oxford: OUP.

Nunan, D. 1999. Second Language Teaching and Learning. Boston, Mass.: Heinle & Heinle.

Omaggio Hadley, A. 2001. Teaching Language in Context. [3. izd.]. Boston, Mass.: Heinle & Heinle.

Richards, J. C. in T. S. Rodgers. 2001. Approaches and Methods in Language Teaching. [2. izd.]. Cambridge: CUP.

Richards, J. C. in W. A. Renandya (ur.). 2002. Methodology in Language Teaching: An Anthology of Current Practice. Cambridge: CUP.

Ur, P. 1996. A Course in Language Teaching: Practice and theory. Cambridge: CUP.

Analiza pouka angleščine

Cilji in predmetno specifične kompetence

  • omogočiti bodočim učiteljem opazovanje resničnega pouka v različnih izobraževalnih okoljih;
  • uvajanje v in razvijanje zmožnosti opazovanja;
  • razvijanje opazovalnih in miselnih spretnosti, ki so potrebne pri opazovanju poučevanja drugih učiteljev;
  • pomagati študentom, da se naučijo, kako izbrati vidik opazovanja, kakor tudi ustrezno opazovalno orodje (tj. nalogo);
  • spodbujanje razmisleka o videnem (npr. uporabljenih metodah, tehnikah in osnovnih načelih) in primerjanje le-tega z lastno izkušnjo;
  • omogočiti študentom, da povežejo teoretične osnove didaktike angleščine s prakso, razmislijo o svojih stališčih, domnevah in prepričanjih, ter dobljene podatke (tj. opisi določenih vidikov poučevanja, premišljene interpretacije videnega) uporabijo kot osnovo za kritični razmislek o načinih poučevanja;
  • pomagati študentom, da razvijejo zmožnost opazovanja drugih (in sebe) in jih s tem pripraviti za njihovo stalno strokovno rast tudi po končanem začetnem izobraževanju;
  • razvijanje zmožnosti eksplicitnega govorjenja o (svojem) poučevanju;
  • razvijanje zmožnosti timskega dela in sodelovanja na splošno;
  • razvijanje kritičnega, vendar spoštljivega odnosa do mnenja in stališč drugih;
  • razvijanje spoštovanja do vseh udeležencev v učnem procesu, še zlasti do učenca;
  • spodbujanje in razvijanje ravnanja, ki je skladno z moralnimi načeli in profesionalno etiko;

V teku celotnega programa je opazovanje opredeljeno kot zbiranje podatkov o poučevanju in ne kot vrednotenje poučevanja.

Opis vsebine

Bodoči učitelji razvijajo zmožnost o tem, kako izbrati vidik opazovanja in ustrezno opazovalno orodje (tj. nalogo). S pomočjo opazovalnih nalog se urijo v opazovanju različnih vidikov učne ure: zgradba učne ure (začetek, sosledje, tempo, zaključek), vsebina, cilji, uporaba učnih pripomočkov, jezikovna raven učencev, preverjanje naučenega, učne oblike, odnos med učiteljem in učenci, količina govora učitelja in učencev, postavljanje vprašanj, spretnost izvabljanja, obravnava napak, uporaba materinščine itd.

Predmet obsega najmanj 5 skupinskih hospitacij pri pouku angleščine na srednjih in osnovnih šolah v Ljubljani in bližnji okolici. Hospitacije se lahko izvajajo v skupinah po največ 10 študentov, kar pomeni glede na število vpisnih mest na programu (30 enopredmetni + 70 dvopredmetni, skupno 100) v vsakem študijskem letu do 10 skupin po 5 hospitacij, torej 50 hospitacij. Vsaka hospitacija vključuje: organizacijo in pripravo, prihod na lokacijo, opazovanje ene učne ure angleščine, eno uro analitične diskusije s študenti in opazovanim učiteljem, vrnitev na fakulteto. Za izvajalca predmeta, ki hospitacije samostojno organizira in študente spremlja na partnerskih šolah, zato ena hospitacija pomeni 3 ure pedagoške obremenitve.

Temeljna literatura

Allwright, R. 1988. Observation in the Language Classroom. London: Longman.

Day, R. 1990. 'Teacher Observation in Language Teacher Education'. V: Richards, J. and Nunan, D. (ur.). Second Language Teacher Education. Cambridge: CUP.

Gower, R., D. Phillips, in S. Walters. 1995. Teaching Practice Handbook. Oxford: Heinemann.

Skela, J., U. Sešek, in M. Zavašnik. 2003. Pedagoška praksa: Teaching Practice Pack. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Wajnryb, R. 1992. Classroom Observation Tasks: A Resource Book for Language Teachers and Trainers. Cambridge: CUP.