Kodirani podatki (blok 1XX)

100 - splošni podatki o obdelavi
100b - oznaka za leto izida
100c - leto izida 1
100d - leto izida 2
100i - koda za transliteracijo
100l - pisava stvarnega naslova
101 - jezik enote
101a - jezik besedila
101b - jezik posrednega besedila
101c - jezik izvirnika
101d - jezik povzetka
101f - jezik naslovne strani
102 - država izida ali izdelave
105 - monografsko tekstovno gradivo
105a - kode za ilustracijo
105b - koda za vrsto vsebine
105c - oznaka za konferenčno publikacijo
105e - oznaka za kazalo
105f - koda za literarno vrsto

100 - Splošni podatki o obdelavi

Letnica oziroma letnici in koda za oznako leta izida v podpoljih 100bcd se morajo ujemati z navedbo v podpolju 210d.

100b - oznaka za leto izida

Pri zaključenih monografskih publikacijah v enem zvezku ali več zvezkih, ki so izšli v enem koledarskem letu, uporabimo kodo "d" (letnica je znana in nedvoumna). Kodo "d" vnesemo tudi v primeru, ko je v podpolju 210d letnica v oglatem oklepaju (oglati oklepaj ne pomeni, da letnica ni gotova, pač pa opozarja, da letnice izida nismo našli v predpisanem viru, ampak npr. na ovoju)
ter v primeru, ko v podpolju 210d navedemo verjetno leto izida (npr. [2003?]).
 
Kadar v publikaciji ni navedena letnica izida oziroma tiska, ampak le letnica copyrighta, vnesemo kodo "h". V podpolju 210d mora biti pred letnico okrajšava cop. (npr. cop. 2004).
 
Kadar leto izida ni gotovo, uporabljamo kodo "f". V podpolje 100c vnesemo najzgodnejše verjetno leto izida, v podpolje 100d najkasnejše verjetno leto izida. Leto izida v podpolju 210d navedemo z ustreznim pojasnilom (npr. [med 1930 in 1940], [ok. 1950]).
Pri reprodukcijah dokumenta (faksimile, posebni odtisi itn.) uporabljamo kodo "e". V podpolje 100c vnesemo leto izida publikacije, ki jo obdelujemo, v podpolje 100d pa leto izida originalne publikacije.
 
Pri obdelavi publikacij v več zvezkih, ki izhajajo (ali so izhajale) več kot eno koledarsko leto, uporabljamo kodo "g". V podpolje 100c vnesemo leto izida prvega zvezka, v podpolje 100d pa leto izida zadnjega zvezka.

100c - leto izida 1

Vnesemo leto izida publikacije, ki je izšla v enem koledarskem letu (pri negotovih letnicah zgodnejšo letnico).

100d - leto izida 2

Pri publikacijah z negotovim letom izida (v podpolju 100b je koda "f") v podpolje 100d vnesemo najkasnejše verjetno leto izida. Pri reprodukcijah (v podpolju 100b je koda "e") vnesemo leto izida izvirne izdaje. Pri nezaključenih publikacijah (v podpolju 100b je koda "g") vnesemo leto izida drugega oziroma zadnjega zvezka (pri obdelavi prvega zvezka v podpolje 100d vnesemo 9999). V podpolje 100d vnesemo tudi napačno leto izida, kadar ga v skladu s katalogizacijskimi pravili navedemo v podpolju 210d ali v polju 300.
 

Poseben primer - načrtovane dvojne letnice (za potrebe bibliografij raziskovalcev) /ustreznost zapisa preverjena v NUK (I.K.)/:

nadrejeni zapis (znanstvena monografija):
100bh - publikacija z letom izida in copyrighta c2012 ek - odrasli, zahtevno (neleposlovje) hslv - slovenski lba - latinica d2013
210aLjubljana cZnanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani cSlovensko umetnostnozgodovinsko društvo d2012, cop. 2013 e[Ljubljana] gBori
podrejeni zapis (sestavni del):
100c2012 d2013 ek - odrasli, zahtevno (neleposlovje) hslv - slovenski lba - latinica

100g - koda za modificirani zapis

100i - koda za transliteracijo

(Navodila IZUM-a 16. 8. 2017)

Če ste katalogizirali publikacijo v nelatinični pisavi oz. če ste podatke (ali del podatkov) s publikacije v zapisu transliterirali oz. transkribirali, je v vašem primeru v podpolju 100i ustrezna koda »b – druge transliteracije«. Koda »b« se uporablja za transliteracijo po PPIAK, vključno s transliteracijo za cirilico. Kodo uporabimo le, če ima knjižnica celotne izpise samo v latinici. Kodo »b1 - transliteracija COBISS za cirilico« uporabljajo knjižnice, ki želijo prikaz zapisov v cirilici (gl. priročnik COMARC/B, podpolje 100i).

Če ste katalogizirali publikacijo v latinici oz. če podatkov (ali del podatkov) s publikacije v zapisu niste transliterirali oz. transkribirali, je v vašem primeru v podpolju 100i koda odveč.

Kadar katalogiziramo publikacijo v nelatinični pisavi oz. kadar podatke (ali del podatkov) s publikacije v zapisu transliteriramo oz. transkribiramo, uporabimo v podpolju 100g - Koda za modificirani zapis kodo »1 - modificiran zapis«. V podpolje 100i - Koda za transliteracijo vnesemo kodo »b – druge transliteracije«. V podpolje 100l - Pisava stvarnega naslova vnesemo ustrezno kodo pisave stvarnega naslova. Ta koda se nanaša na pisavo na enoti in ne na nabor znakov v zapisu.

V opombi v polju 300 navedemo tudi podatek o nelatiničnih pisavah (npr. »300aCir.« ali »300aLat. in cir.« itd.). Gl. tudi http://old.nuk.uni-lj.si/infobib/index.php/vprasanja-komisiji/99-kodiranipodatki, http://old.nuk.uni-lj.si/infobib/images/stories/Dokumenti/Najpogostejsa_vprasanja_20120613.pdf

Želim tudi poudariti, da za transliteracijo uporabimo tabelo po PPIAK (objavljeno tudi v priročniku PREKAT, dodatek Č), in ne tabele, objavljene v priročniku COBISS3/Katalogizacija, dodatek C Nabor znakov COBISS.

Gl. tudi:

Priročnik COMARC/B, polje 100

Spletna stran Komisije za katalogizacijo Vprašanja in odgovori, Kodirani podatki (blok 1XX)

http://old.nuk.uni-lj.si/infobib/index.php/vprasanja-komisiji/99-kodiranipodatki

Najpogostejša vprašanja in dileme pri kreiranju bibliografskih zapisov, pogl. Podpolja 100g, 100i in 100l: http://old.nuk.uni-lj.si/infobib/images/stories/Dokumenti/Najpogostejsa_vprasanja_20120613.pdf

PREKAT, čl. 7.1.4; dodatek Č

100l - pisava stvarnega naslova

Kadar katalogiziramo publikacijo v nelatinični pisavi, v podpolje 100g obvezno vnesemo kodo modificiranega zapisa ("1"), v podpolje 100i vnesemo kodo "b" (druge transliteracije), v podpolju 100l pa kodiramo vrsto nelatinične pisave po
vgrajenem šifrantu. Vrsto nelatinične pisave navedemo tudi v opombi v polju 300 (npr. Cir.).

101 - jezik enote

101a - jezik besedila

V podpolju 101a kodiramo jezik besedila. Kadar gre za izvirno besedilo, je vrednost indikatorja "0". Kadar je besedilo v več jezikih in ne gre za prevode, za vsak jezik podpolje 101a ponovimo, tudi v tem primeru je vrednost indikatorja "0". Kadar publikacija vsebuje prevode, za vsak jezik ponovimo podpolje 101a, vrednost indikatorja pa je "2". V zapisih za večjezične publikacije se morajo kode za jezik v podpolju 101a ujemati z opombo o jeziku v polju 300.
Pri zbornikih povzetkov so glavno besedilo publikacije povzetki, zato jih kodiramo v podpolju 101a, opombo o jeziku pa navajamo v polju 300.

101b - jezik posrednega besedila

Kadar delo ni prevedeno iz izvirnika, jezik posrednega besedila kodiramo v podpolju 101b. Podatek mora biti usklajen z opombo o jeziku v polju 300.

101c - jezik izvirnika

Kadar je publikacija prevod, v podpolju 101c kodiramo jezik izvirnega dela, vrednost prvega indikatorja je "1". Podpolje 101c izpolnimo tudi v primeru, ko publikacija vsebuje izvirno besedilo in njegov(e) prevod(e) in poznamo jezik izvirnega dela, vrednost prvega indikatorja je "2". (Kadar publikacija ni prevod ali kadar publikacija ne vsebuje prevodov, podpolja 101c ne izpolnjujemo.)
Primer prevoda: 101 [1]
                       101a eng
                       101c jpn, pazi tudi na polji 300a (opomba o prevodu) in 500a (enotni nasl.) gl. celoten zapis.

101d - jezik povzetka

V podpolju 101d kodiramo jezik povzetka. Kadar publikacija vsebuje povzetke v več jezikih, podpolje 101d ponovimo. Jezik povzetka ne vpliva na vrednost indikatorja. Koda (kode) za jezik povzetka mora(jo) biti usklajena (usklajene) z navedbo povzetka (povzetkov) v polju 320. Jezik povzetka kodiramo (in navedemo v polju 320) tudi v primeru, ko se ne razlikuje od jezika osnovnega besedila publikacije.

101f - jezik naslovne strani

Kadar se jezik naslovne strani razlikuje od jezika besedila publikacije, ga kodiramo posebej v podpolju 101f.
 

102 - država izida ali izdelave

Kadar publikacija izide v več državah, v ponovljenih podpoljih 102a kodiramo največ tri države. Kodiranje mora biti usklajeno z navedbo v polju 210 (če so npr. v polju 210 navedeni trije kraji v različnih državah, moramo v polju 102 kodirati vse tri države; če pa je publikacija izšla v več kot treh krajih, v podpolju 210a navedemo prvi kraj in kratico [etc.], v polju 102 pa kodiramo samo prvo državo).
Če imamo že kodirano državo izida, države izdelave (natisa in/ali vezave) ne kodiramo v polju 102, tudi če je to Slovenija. Koda za državo v podpolju 102a se ne navezuje na podpolje 210e! --> IZUM - bibliografska kontrola, 26. 1. 2016

105 - monografsko tekstovno gradivo

105a - kode za ilustracije

Kodiranje ilustracij mora biti usklajeno z navedbami v podpolju 215c. Kadar publikacija vsebuje priloge (listi z ilustracijami in s spremnim besedilom ali brez njega, ki niso vključeni v glavno zaporedje strani ali listov), mora biti kodiran podatek v podpolju 105a usklajen z navedbo v podpolju 215a. Za grafične prikaze, tabele in fotografije uporabljamo kodo "a".

105b - kode za vrsto vsebine

Kode se načeloma ujemajo z vsebinskimi oznakami v bloku 6XX.
 

Podpolja 105cdfg

Kadar kode ustrezajo vrsti publikacije, uporabljamo podpolja 105c (za konferenčne publikacije), 105d (za spominske zbornike), 105f (za literarne vrste) in 105g (za biografije).

105c - oznaka za konferenčno publikacijo

Pri konferenčnih zbornikih moramo izpolniti podpolje 105c (POP50-29102012, str. 3).

105e - oznaka za kazalo

Kodiranje kazala mora biti usklajeno z navedbo v polju 320 (kadar je v publikaciji avtorsko, stvarno kazalo itn., v podpolje 105e vnesemo kodo "1").

105f - koda za literarno vrsto

Pri leposlovju v podpolje 105f vnesemo podatek o književni zvrsti (POP50-29102012, str 3).